Srbija leži v središču Balkanskega polotoka, kjer tečejo najpomembnejše poti, ki povezujejo Evropo in Azijo zavzema pa 88.361 kvadratnih metrov površine. Je v zahodnoevropskem časovnem pasu (uro pred greenwiškim časom), prevladuje zmerno kontinentalno podnebje s postopnimi prehodi med štirimi letnimi časi.

Srbija leži na razpotju Evrope in je v geopolitičnem smislu izjemno pomembna. Mednarodne poti in železniške proge, ki tečejo skozi doline njenih rek predstavljajo najkrajšo povezavo med zahodno in osrednjo Evropo z ene, ter med Bližnjim Vzhodom, Azijo in Afriko z druge strani. Te poti spremljajo smer doline reke Morave, ki se pri Nišu razdeli v dva kraka. Eden sledi Južni Moravi in Vardarski dolini drugi pa reki Nišavi, ki teče proti Sofiji in Istanbulu.

Srbske reke pripadajo bazenom Črnega, Jadranskega in Egejskega morja. Plovne so Donava, Sava in Tisa. Najdaljša reka je Donava, ki z 588 km teče skozi Srbijo (skupni tok znaša 2.857 km). Donavski bazen je bil že od nekdaj pomemben za Srbijo. Septembra leta 1992, ko je bil odprt kanal Rajna – Majna – Donava, so Črno morje in pristanišča Bližnjega Vzhoda postala mnogo bližja Evropi. Povezavo z Jadranskim morjem in Črno Goro predstavlja proga Beograd – Bar.

Severni del Srbije, Vojvodina, je pretežno ravninski, medtem ko so osrednji in južni deli hriboviti. Ravnine se nahajao v Panonski nižini in njenih obodnih delih: Mačvi, Posavini, Pomoravlju, Stigu in Negotinski krajini v vzhodni Srbiji. V Srbiji je 55 odstotkov obdelovalnih površin, 27 odstotkov pa predstavljajo gozdovi. Višino nad 2.000 metrov dosega 15 vrhov, najvišji pa je Đeravica na Prokletijah (2.656 m).

Dolžina meje R. Srbije znaša 2.114,2 km. Na vzhodu meji z Bolgarijo, na severovzhodu z Romunijo, na severu z Madžarsko, na zahodu s Hrvaško in Bosno in Hercegovino, na jugu pa z Albanijo in Makedonijo.