| Srbsko gospodarstvo |
IndustrijaPodročje industrije in rudarstva Republike Srbije obsega pridobivanje kamna in rude, predelovalno industrijo ter proizvodnjo in distribucijo električne energije, plina in vode.Odstotek posamezne dejavnosti v skupni industrijski proizvodnji za leto 2000: Predelovalna industrija – 75,18 odstotkov; Proizvodnja in distribucija električne energije, plina in vode – 19,69 odstotkov; Pridobivanje kamna in rude – 5,13 odstotkov. Predelovalna industrija obsega 23 industrijskih vej. Odstotek posameznih vej predelovalne industrije v skupni industrijski proizvodnji: Proizvodnja prehrambenih izdelkov in pijač – 19,97 odstotkov; Proizvodnja tobačnih izdelkov – 1,61 odstotkov; Proizvodnja tekstila in tkanin – 4,11 odstotkov; Proizvodnja oblačil in krzna – 3,00 odstotkov; Proizvodnja usnja, usnjenih izdelkov in oblačil – 1,23 odstotkov; Proizvodnja izdelkov iz lesa in plute, razen pohištva – 0,84 odstotkov; Proizvodnja celuloze, papirja in predelava papirja – 2,68 odstotkov; Izdajanje, tiskanje in reprodukcija – 0,97 odstotkov; Proizvodnja koksa in naftnih derivatov – 1,14 odstotkov; Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov – 9,50 odstotkov; Proizvodnja izdelkov iz gume in plastike – 3,63 odstotkov; Proizvodnja nekovinskih mineralov – 5,49 odstotkov; Proizvodnja osnovnih kovin – 5,74 odstotkov; Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev – 3,20 odstotkov; Proizvodnja strojev in naprav, razen električnih – 3,11 odstotkov; Proizvodnja pisarniških in računalniških strojev – 0,01 odstotek; Proizvodnja električnih naprav in strojev – 2,41 odstotkov; Proizvodnja radijske, televizijske in komunikacijske opreme – 0,31 odstotkov; Proizvodnja preciznih in optičnih inštrumentov – 0,22 odstotkov; Proizvodnja motornih vozil in prikolic – 3,10 odstotkov; Proizvodnja ostalih prevoznih sredstev – 0,76 odstotkov; Proizvodnja pohištva indrugih izdelkov– 0,02 odstotka; Reciklaža – 0,11 odstotkov. V podjetjih, ki delujejo na področju industrije in rudarstva je zaposlenih 696.540 delavcev oz. 52 odstotkov skupnega števila zaposlenih v Republiki Srbiji. Majhna podjetja zaposlujejo 82.273 ljudi, srednja 146.972, v velikih podjetjih pa je zaposlenih 467.286 ljudi. S sprejetjem Zakona o privatizaciji, junija leta 2001, so bili ustvarjeni pogoji za izvajanje ekonomskih reform v gospodarstvu, največji učinek pa pričakujejo prav na področju industrije. Velika podjetja, ki so se znašla v finančnih težavah morajo izpeljati programsko restrukturiranje. Tu je govora o lastniškem, tržnem, proizvodnem, tehnološkem, organizacijskem in kadrovskem prestrukturiranju. Tuji strateški partnerji so pokazali interes za številna podjetja, predvsem pa si želijo sodelovati pri njihovi dokapitalizaciji. Trenutno potekajo ekonomske reforme, ki bodo spremenile gospodarske pogoje in zagotovile dodatne vire financiranja. Pri tem igrajo ključno vlogo tuje naložbe skozi privatizacijo podjetij, odobreni krediti Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke ter sredstva, zagotovljena na Donatorski konferenci ipd. Vsi koraki, ki so bili storjeni do sedaj (odplačevanje obstoječih notranjih in zunanjih dolgov, zagotavljanje sredstev za uvoz energentov, predvsem pa aktivnosti pri izvajanju privatizacije) in ki bodo še storjeni, bodo pripomogli k postopnemu okrevanju industrije in lažjemu prilagajanju na nove gospodarske pogoje. Energetika
Srbski elektroenergetski sistemElektrično podjetje Srbije (EPS) obsega rudnike premoga, elektroenergetski vire (hidroelektrarne, termoelektrarne, toplarne), prenosno mrežo in distribucijski sistem.Srbija ima skromne energetske vire. Na nivoju trenutne proizvodnje, ki pokriva približno 25 odstotkov potreb, zaloge premoga Srbije brez Kosova in Metohije, zadoščajo le še za naslednjih 55 let, nafte in plina pa za 20 let. Obstoječe zmogljivosti hidroelektrarn znašajo 10200 GWh na leto, potencialna zmogljivost pa znaša 14,200 GWh na leto. Poraba električne energije v gospodinjstvih se v zadnjem desetletju povečuje, v industriji pa zmanjšuje. V obdobju med 1990 in 2000 se je poraba električne energije na prebivalca povečala za 44 odstotkov. V zadnjih desetih letih je, zaradi slabega vzdrževanja, razpoložljivost obstoječih elektrarn zmanjšana na 77 odstotkov. Glede na to da pokrajina Kosovo in Metohija ni vključena v EPS sistem so zmanjšane tudi proizvodne kapacitete. V celotnem desetletju namreč ni bila zgrajena niti ena elektrarna, obnovili pa so le eno. Že od leta 1990 izgube pri prenosu in distribuciji stalno rastejo in so tudi največje v Evropi. Cena električne energije je nekajkrat nižja od cen v regiji. V EPS so od 1957 do 1990 leta vložili le 450 milijonov USD (skupaj 7,5 milijard USD). V obdobju od 1990 do 2000 pa so v obnove in vzdrževanje letno vložili manj kot deset odstotkov od načrtovanega. Obstaja potreba po izgradnji novih elektrarn. Srbija ima v zimskem času manjko elektrike in to kar do 40 odstotkov v povprečnem zimskem dnevu. Leta 2000 so zabeležili kar 55 dni redukcij. Povprečni dnevni uvoz elektrike je bil pozimi leta 2000 večji od največje možne proizvodnje naše največje elektrarne TENT B oz. hidroelektrarn Đerdap I in Đerdap II skupaj. Da bi zagotovili bilanco proizvodnje premoga je potrebno zagotoviti polje za izkoriščanje, dvigniti delovno zanesljivost sistema, povečati kapacitete sistema in izboljšati pogoje za delo. Tudi problem ekspropriacije že leta ostaja brez rešitve. V Srbiji je 42 mestnih toplarn, kapacitete 5500 MW toplotne energije, vendar brez zadostnega števila energentov in sredstev za njihov nakup. Za srbske toplarne je značilna nizka stopnja pogonske pripravljenosti, kar je posledica slabega vzdrževanja in dotrajane opreme; pogosti izpadi zaradi iztekanja in izgube vode; finančna izčrpanost in slabe možnosti za hitro intervencijo na virih in mrežah. Gretje je slabo, zato obstaja potreba po električnem gretju. Grafični prikaz Primarna energija – odnos med domačo proizvodnjo in uvozom Energetska bilanca
Rudarstvo
V Srbiji je rudarstvo osnova za industrijo, s tem pa tudi za gospodarstvo v celoti. Premog
Nizkokalorični premog – lignit, ki ga odkopavajo v rudarskih bazenih Kolubare in Kostolca daje 65 odstotkov električne energije v Srbiji. Pomemben je podatek, da se samo na enem površinskem kopu Kolubare – Polju D odkopava premog, ki z 32 odstotki sodeluje v proizvodnji električne energije v Srbiji. Gradbeni material Navkljub splošnemu trendu upadanja industrijske proizvodnje v Srbiji, je industrija gradbenih materialov pomembna in dobičkonosna industrijska veja, ki doživlja neprestano rast (leta 2000 je zabeležena 20 odstotna rast), naslanja pa se predvsem na mineralne surovine oz. na rudarstvo.Baker in plemenite kovine
Rudarsko – topilniški bazen Bor s svojimi rudniki poizvede bakrovo rudo v količinah, ki so pomembne na regionalni ravni, s svojo aktivnostjo pa spodbuja razvoj celotne regije. Pomembno pa je tudi sekundarno izločevanje plemenitih kovin iz bakrove rude. Industrijski minerali Izkoriščanje industrijskih materialov v Srbiji še nima pravega pomena. Gre za visoko dobičkonosne projekte, ki temeljijo na predpostavljenih in preverjenih rezervah borovih mineralov, fosfatov, zeolita ter nanosnih ležišč granata, limenita, cirkona ipd. Za izkoriščanje industrijskih mineralov se zanimajo predvsem tuja podjetja. Podzemne vodeO pomenu podzemnih vod zgovorno priča podatek iz Ministrstva za rudarstvo in energetiko o tem, da se kar devet od desetih zahtev za raziskovanje mineralnih surovin nanaša prav na raziskovanje podzemnih vod. V glavnem gre za mineralne vode, ki jih v komercialne namene zajemajo vodilna podjetja Knjaz Miloš, Rosa, Ledda, Bivoda in Panalački kiseljak. Povezava na Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za trgovino KmetijstvoPovršina kmetijskih zemljišč obsega 5,734,00 hektarjev (0,56 hektarja na prebivalca), od tega je obdelovalnih površin približno 4,867,00 hektarjev (0,46 ha na prebivalca):.Približno 70 odstotkov skupne površine Srbije predstavljajo kmetijske površine, okoli 30 odstotkov pa je gozdnih površin.Podnebje je zmerno-kontinentalno, povprečna letna temperatura pa se giblje med 11 in 12 stopinj Celzija. Povprečna januarska temeperatura je od minus 1 do plus 1, junijska pa med 22 in 23 stopinj. Povprečna letna količina padavin znaša od 600 do 800 mm v nižinah ter 800 do 1200 mm v gorskih predelih. Ugodne naravne in podnebne razmere pospešujejo razvoj kmetijstva. Ravninski predeli Vojvodine, Kosovega Polja, Metohije, Pomoravja, Posavine, Tamnave, Kruševskega in Leskovškega polja pa so primerni za mehanizirano poljedelsko proizvodnjo. Hriboviti in gričevnati predeli pa so primerni za razvoj sadjarstva, vinogradništva in živinoreje. Hribovito področje Zlatibora, Rudnika, Stare planine, Kopaonika in Šar-planine je primerno za razvoj ovčereje, govedoreje in gozdarstva. V Republiki Srbiji je 1.305.426 kmečkega prebivalstva oz. 17,3 odstotke celotnega prebivalstva.
Proizvodnja pomembnejših kmetijskih izdelkovNajbolj razviti kmetijski veji sta živinoreja (43 odstotkov) in poljedelstvo (42 odstotkov), sledita jima sadjarstvo in vinogradništvo (12 odstotkov), ostale kulture pa so zastopane v treh odstotkih.V Srbiji prevladujejo družinske posesti in privatna lastnina, povprečna količina komercialne kmetije (podjetja) pa znaša od 500 do 700 hektarjev. Družinske posesti so izjemno parcelirane, izraženi sta naturalna poraba in precej nižja stopnja komercializacije glede na evropske kmetije. Kmetijska zemljišča obdelujejo z 425.000 traktorji z dvema osema, z 261.000 traktorji z eno osjo, 25.000 kombajni in več kot tremi milijoni priključnih strojev. Prometna infrastruktura ni dovolj razvita, kmetijski stroji in oprema pa so amortizirani. Povprečna starost traktorjev je 12 let, kombajnov pa 15. Poraba mineralnih gnojil znaša 36 kilogramov aktivne snovi na hektar. Uporaba agrokemikalij je izjemno nizka, nadzoruje pa jo organizirana mreža rednih veterinarskih, fitosanitarnih in sanitarnih služb. V Srbiji je sistem za namakanje nameščen na 180.000 hektarjih, namakajo pa le 30.000 hektarjev, kar pomeni da gre v Srbiji za minimalno namakanje. Zaradi tega tudi niso izkoriščene možnosti za večjo proizvodnjo sladkorne repe, sončnic, soje, zelenjave in krme za živino. Živinski sklad v največji meri zastopajo svinje, zemljiškega pa orna zemlja in sadovnjaki. Potenciali livad, pašnikov in orne zemlje niso v zadostni meri izkoriščeni za intenzivnejšo živinorejo. V Srbiji obstaja mreža agrarnih organizacij kakršne so zbornice, zadružne zveze, strokovne organizacije in skladi. Po zadnjih podatkih je v Srbiji 6.000 vasi. Na vaških področjih obstajajo številne manifestacije etno kulture in etno umetnosti – različni sejmi, razstave in tekmovanja. Povezava na |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
